Kōrero: Te Ao Mārama

Whārangi 3. Te Ao te Pō

Ngā whakaahua me ngā rauemi katoa o tēnei kōrero

Ka whiti te rā, ka tō te rā, inarā, ko Te Ao, ko Te Pō. Ki te Māori, koianei te ia o ngā pūrākau mō te orokohanga o te ao, arā, te putanga i te pō ki te whaiao, ki Te Ao Mārama. E kī ana te kōrero, ka whiti te rā i te ata, koirā te orokohanga o te ao, ia rā, ia rā.

Te Kore – te ao ki tua

Ki te whakaaro o ō tātou tīpuna, he ao anō kei tua i tō tātou nei ao kikokiko. Ki te nuinga o ngā kōrero-ā-iwi, kīia ai tēnei ao ko Te Kore (te ‘hemanga’).

E ai ki te pūkenga rā a Cleve Barlow, mai anō he ao kaumingomingo Te Kore, ‘kāore e tareka te tāmi i te pūmanawa nohopuku’. 1 He pērā anō ngā whakaaro o te kaumātua, minita rā a Maori Marsden o Te Tai Tokerau i tana kī, ko Te Korekore (he ingoa anō mō Te Kore) ‘te wāhi kei waenganui i te ora me te kore ora, kīia ai tēnei ko te ao o te pūmanawa tērā ka puāwai.’ 2

Ka whakapono ētahi ko Te Kore kē te ao tūturu. Ko ētahi ka kī koinei te nohoanga o Io Matua Kore. Ko te mana, te tapu, te mauri ka puea i Te Kore.

Kupu tāpiri
  1. Cleve Barlow, Tikanga whakaaro: key concepts in Māori culture. Tāmaki-makau-rau: Oxford University Press, 1994, wh. 55. › Back
  2. Māori Marsden, ‘God, man and universe: a Maori view.’ Kei Te ao hurihuri: aspects of Maoritanga, ētita Michael King, wh. 118–138. Tāmaki-makau-rau: Reed, 1992. › Back
Me pēnei te tohu i te whārangi:

Te Ahukaramū Charles Royal, 'Te Ao Mārama - Te Ao te Pō', Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand, http://www.TeAra.govt.nz/mi/te-ao-marama/page-3 (accessed 19 April 2024)

He kōrero nā Te Ahukaramū Charles Royal, i tāngia i te 24 Sep 2007